Prizma 2024

Prizma 2024

Prizma je nacionalna strokovna nagrada, ki jo Slovensko društvo za odnose z javnostmi podeljuje slovenskim organizacijam za odličnost izvedenih komunikacijskih programov na področju odnosov z javnostmi. Je edino tovrstno priznanje slovenskim komunikacijskim strokovnjakom in ne pomeni zgolj komunikacijske odličnosti, temveč izraža tudi strokovnost, znanje, ustvarjalnost in učinkovitost na področju stroke odnosov z javnostmi.

Rok za prijavo je 4. april 2025

PRIJAVNI OBRAZEC PRIJAVNI DOKUMENT

O Prizmi

Prizma prijaviteljem omogoča, poleg nagrajevanja in ovrednotenja njihovih prispevkov k uveljavljanju stroke odnosov z javnostmi, tudi odlično priložnost za predstavitev njihovega dela kolegom in javnosti. 


Razpis za nagrado Prizma poteka vsako leto, predvidoma od marca do konca aprila, nagrajenci pa so razglašeni do konca maja. 

Podjetja, organizacije in agencije lahko svoje komunikacijske program prijavijo v šestih kategorijah, in sicer:

  • A - programi internega komuniciranja, 
  • B - celoviti komunikacijski programi (integrirano komuniciranje, 360 stopinjski komunikacijski programi), 
  • C - programi upravljanja sprememb (krizno komuniciranje, upravljanje tem itd.), 
  • D - specifični komunikacijski programi (vladni odnosi, odnosi z mediji, lokalnimi skupnostmi, potrošniki, finančnimi javnostmi…), 
  • E - programi trajnostnega delovanja (CSR, ESG, trajnostno poročanje, itd.),
  • F - uporaba komunikacijskih veščin, komunikacijskih orodij in medijev (od internega glasila do aplikacije, od klasičnega komunikacijskega orodja do najnovejšega. 


Razpis

Slovensko društvo za odnose z javnostmi razpisuje prijave komunikacijskih primerov za strokovno nagrado Prizma za odličnost primerov na področju odnosov z javnostmi. Na razpis za nagrado Prizma lahko organizacije, ustanove in agencije prijavijo komunikacijske programe s področja odnosov z javnostmi, ki so potekali v obdobju celotnega leta 2024. Upoštevani bodo primeri, ki so se začeli kadarkoli v preteklosti, vendar pa se mora del ključnih vsebin projekta zaključevati v navedenem obdobju. 


Rok za oddajo je petek, 4. april 2025!


Prizma je edina slovenska nagrada za odličnost na področju odnosov z javnostmi.


Prijavitelji lahko svoje primere prijavijo v eno izmed šestih kategorij:

A - programi internega komuniciranja

B - celoviti komunikacijski programi (integrirano komuniciranje, 360 stopinjski komunikacijski programi)

C - programi upravljanja sprememb (krizno komuniciranje, upravljanje tem itd.)

D - specifični komunikacijski programi (vladni odnosi, odnosi z mediji, lokalnimi skupnostmi, potrošniki, finančnimi javnostmi…)

E - programi trajnostnega delovanja (CSR, ESG, trajnostno poročanje, itd.)

F - uporaba komunikacijskih veščin, komunikacijskih orodij in medijev (od internega glasila do aplikacije, od klasičnega komunikacijskega orodja do najnovejšega. 


Med vsemi prijavljenimi primeri odličnosti v odnosih z javnostmi lahko žirija podeli tudi posebno nagrado za izjemno prepoznavnost, učinkovitost in kreativnost (t. i. najboljši med najboljšimi).

Komunikacijske programe in dela kandidati prijavijo preko spletnega obrazca, kamor vnesejo ključne podatke o prijavi.


Prijava pa mora zajemati:

  • Izpolnjen PRIJAVNI DOKUMENT:
  • Kratek povzetek primera - opis ključnih sporočil opisanega primera, v največ 100 besedah (zajet naj bo opis problema/ciljev, strategija, doseženi rezultati itd.).
  • Podrobnejšo predstavitev primera – opisani primer je smiselno opremiti s čim več podatki, ki dokazujejo, v kolikšni meri ste dosegli zastavljene cilje opisanega primera.


  • Kratko video predstavitev (največ 3 minute) – lahko je obliki predstavitvenega videa primera, lahko v obliki PPT video obliki, lahko v obliki posnete zoom predstavitve prezentacije (s prezentatorjem) ali kakršnem koli drugem videu formatu, ki zajame glavne poudarke prijavljenega primera. Video oddate v obliki povezave na platforme za deljenje večjih datotek (wetransfer, dropbox itd.)


  • Dokazila o izvedbi komunikacijskega programa – mesečna/letna komunikacijska strategija, objave v medijih, tiskovine, gradiva kot so TV, tiskani in radijski oglasi, plakati, spletne strani, drugo gradivo po lastni izbiri, ipd. Priloge morajo biti razumljive, berljive in dobro vidne. Dokazila oddate v obliki predstavitve prek spletnega obrazca. Seznam finalistov po kategorijah bo objavljen v maju 2025 tik pred 27. SKOJ. Strokovnost, znanje, kreativnost in učinkovitost nagrajencev bomo predstavili na podelitvi na 27. SKOJ, ki bo 22. in 23. maja 2025 v Portorožu. Podrobnosti bomo komunicirali preko komunikacijskih kanalov društva. 


Zmagovalne Prizme bodo predstavljene s strani prijaviteljev v reviji Piar na kvadrat in/ali na različnih dogodkih, ki jih organizira PRSS. Pravilnik, ki podrobneje opredeljuje prijavo primerov v navedene kategorije, in navodila za prijavo so dostopna na spletnih straneh društva, kjer si lahko ogledate napotke, ki so ključni za pisanje dobre prijave. Za strokovno ocenjevanje in izbiranje nagrajencev za nagrado Prizma bodo tudi letos skrbeli priznani strokovnjaki oziroma praktiki z bogatimi izkušnjami na področju odnosov z javnostmi. 


Zmagovalci bodo prejeli kipec Prizma 2024 ter priznanje.

Cena prijave:

  • 1 prijava: 200 EUR + DDV;
  • za vsako nadaljnjo prijavo iz iste organizacije: 170 EUR + DDV.


Ugodnosti:

  1. Iz organizacije (podjetje, agencija, društvo), ki prijavi en projekt za nagrado Prizma, ena oseba prejme brezplačno dvodnevno kotizacijo za 27. SKOJ, vendar največ 3 (za 3 različne prijave).
  2. Dobitnikom Prizme, ki se bodo naslednje leto z nagrajenimi projekti prijavili na razpis za prestižno nagrado Zlato pero na mednarodnem tekmovanju IABC Gold Quill Awards, bo društvo PRSS krilo polovico kotizacije. 


Tudi letos se veselimo številnih prijavljenih primerov, ki se bodo podali v boj v želji, da se pridružijo najboljšim dobrim praksam v slovenskem komunikatorskem prostoru. Nagrada je v strokovni in drugih javnostih iz leta v leto bolj priznana in prepoznavna, agencije in podjetja pa jo vedno bolj vrednotijo kot pomembno referenco pri predstavljanju svojih dosežkov.


Za dodatne informacije nam pišite na prss@piar.si.

Napotki za pisanje prijave

I. Kratek povzetek primera s ključnimi sporočili v največ 100 besedah.

II. Opis primera (obseg: največ na 5 straneh)


1. Opredelitev problema oz. priložnosti 

1.1. Opredelite projekt, nalogo ali priložnost, ki ste jo komunikacijsko podpirali.

1.2. Opišite glavne okoliščine, v katerih je nastajal komunikacijski projekt.

1.3. Predstavite ključne izzive, ki so zaznamovali pripravo komunikacijskega projekta in opišite težavnost projekta glede na okoliščine?   


2. Raziskovanje

2.1. Katere raziskovalne tehnike ste uporabili pri določitvi problema in pri začetni analizi okolja? Kdaj in kako ste raziskovali?

2.2. Argumentirajte, kako ste na podlagi raziskovanja okolja določili glavne cilje projekta in ciljne javnosti, ki naj jih komunikacijski projekt obravnava?

2.3. Ali ste med izvajanjem projekta merili in analizirali rezultate komunikacijskih aktivnosti? Katere in zakaj?

2.4. Ali ste po izpeljavi komunikacijskega projekta izmerili in ocenili uspešnost in učinkovitost komunikacijskega projekta? Katere tehnike in metode ste uporabili? 


3. Komunikacijska strategija/načrt, ciljne skupine, sporočila, komunikacijska orodja

3.1. Katere merljive in uresničljive komunikacijske cilje ste si zastavili pred izvedbo projekta?

3.2. Predstavite strateške ciljne javnosti in argumentirajte, zakaj so bile ravno te ključne za uspešno doseganje zastavljenih ciljev.

3.3. Katera ključna sporočila ste posredovali posameznim strateškim javnostim jim posredovali in s kakšnim namenom?

3.4. Katera komunikacijska orodja in kanale ste uporabili za posredovanje sporočil?

3.5. Kateri kreativni elementi so najbolj zaznamovali projekt? Kje vi vidite izvirnost v pristopu?


4. Implementacija komunikacijski aktivnosti 

4.1. Opišite potek implementacije projekta in utemeljite časovnico izvajanja komunikacijskih aktivnosti.

4.2. Opišite finančne razsežnosti projekta ter argumentirajte učinkovitost porabe razpoložljivih sredstev z vidika pozitivnih vplivov na poslovanje/delovanje organizacije.

4.3. Kakšna je bila kadrovska zasedba pri projektu? Kdo so bili nosilci izvedbe projekta, kakšne so njihove reference? Kdo so bili partnerji v projektu?

4.4. Predstavite omejitve in ovire, ki so zaznamovale potek izvedbe projekta in opišite na kakšen način ste jih premostili.

4.5. Navedite kratek opis morebitnih drugih komunikacijskih aktivnosti, ki so bile sestavni del projekta npr. pospeševanje prodaje, sponzorski/donatorski projekti), ki so ga pomembno dopolnjevale. 


5. Ocena uspešnosti programa 

5.1. Katere zastavljene komunikacijske cilje je dosegel komunikacijski program?

5.2. Kako ste merili uspešnost komunikacijskega programa? Argumentirajte izbor raziskovalnih metod.

5.3. Kakšna je vaša ocena dosežkov glede na vložek sredstev?

5.4. Opišite, kako je program vplival na izpolnitev organizacijskih ciljev in uresničevanje poslanstva organizacije.

5.5. Opišite druge pomembne učinke in posledice, ki jih je projekt imel znotraj ali izven podjetja/organizacije.

Kriteriji za ocenjevanje

1. Opredeljen problem oz. priložnost

Prijavitelji na največ 1 strani opredelijo problem oz. priložnost. Člani žirije ocenjujejo, kako jasno je prijavitelj uspel predstaviti poslovno priložnost in zastavljen komunikacijski načrt.


2. Raziskovanje

Prijavitelji na največ ½ strani opišejo uporabljene raziskovalne metode/tehnike. Člani žirije ocenjujejo, kakšno vlogo je imelo raziskovanje pri postavitvi strateškega komunikacijskega načrta, kako se postavljeni komunikacijski cilji ujemajo z izhodiščnimi ugotovitvami, kako so zastavljeni kriteriji in metode za ugotavljanje kasnejše uspešnosti in učinkovitosti.


3. Komunikacijska strategija/načrt, ciljne skupine 

Prijavitelji na največ 1 strani opišejo komunikacijsko strategijo in glavne ciljne skupine. Člani žirije ugotavljajo, kako zastavljeni komunikacijski cilji odražajo rešitev poslovnega problema, kako merljivo so zastavljeni, kako se le-ti skladajo z ugotovitvami raziskave, zakaj se obračajo prav izbrane javnosti, ali in kako so bila izbrana sporočila prilagojena komunikacijskim ciljem in izbranim javnostim, kako je utemeljen izbor komunikacijskih tehnik in orodij, kje sta razvidni izvirnost in kreativnost v pristopu h komuniciranju.


4. Izvedba komunikacijski aktivnosti 

Prijavitelji na največ 1 strani opišejo komunikacijske aktivnosti. Člani žirije ocenjujejo, kako so prijavitelji izvedli projekt, kako so zastavljeni kadrovski, finančni in časovni načrti vplivali na samo uspešnost izvedbe, kako uspešno so se izvajalci spopadli z morebitnimi notranjimi omejitvami in drugimi zunanjimi vplivi, ki so zahtevali prilagoditve načrta.


5. Ocena uspešnosti programa 

Prijavitelji na največ 1 strani opišejo uspešnost programa. Člani žirije ocenjujejo dosežene programske izide in kako se ti ujemajo z zastavljenimi komunikacijskimi cilji, dosežene rezultate glede na vložene vire ter morebitne širše programske ali družbene vplive.

Žirija

Predsednica žirije


Maja Kalan, vodja korporativnega komuniciranja in družbene odgovornosti, Ljubljanske mlekarne d.o.o.


Maja Kalan je univerzitetna diplomirana politologinja, ki je po šestletnem delu v novinarstvu vstopila v svet korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah. Je podpredsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi, aktivno pa sodeluje kot mentorica ali predavateljica pri različnih projektih. 


Prepričana je, da so nagrade najboljša priložnost, da komunikatorji stopijo iz ozadja, ob tem pa odličnost projektov pokažejo kolegom. Nagrada drugemu je spodbuda vsakomur, da razmisli izven okvirov svoje organizacije in se morda loti česa novega. 

Člani žirije


Nataša Pavšek, vodja oddelka za komunikacijske projekte, Urad vlade RS za komuniciranje


V življenju jo navdušuje preveč stvari, da bi se posvetila le eni sami. V vseh poskuša biti strastno športna. Profesorica nemščine in geografije je pred 26. leti iz vedoželjnosti vstopila v učilnico odnosov z javnostmi na Ukomu; še vedno prevprašuje marsikaj. Nikoli pa ne dvomi o pomembnosti grajenja dobrih odnosov, kulture sobivanja in moči skupnosti. Tudi na stanovsko nagrado gleda skozi to prizmo – ko jo prejmeš, zanetiš iskrico, ki prižge naslednjo … in pomaga razumeti komunikacijske premike ter krmariti s priložnostmi.


Helena Pregelj, direktorica korporativnega komuniciranja, Hidria d.o.o.

 

Helena Pregelj dve leti znova vodi korporativno komuniciranje v Hidrii, kjer je bila v tej vlogi že med letoma 2002 in 2011. Poslovna pot jo je vodila v svet medijev, na samostojno podjetniško pot, šest let pa je uspešno vodila hotel Kendov dvorec 5* Relais & Chateaux.


Verjame v moč odprte in povezovalne komunikacije, ki gradi zaupanje, povezuje ljudi in spodbuja razumevanje – nagrade Prizma pa prepoznavajo in nagrajujejo prav tiste, ki s svojim delom prispevajo k boljšim odnosom in pozitivnim spremembam.


Matej Črnjavič, direktor naročnikov, DigiTalk agencija za digitalni marketing d.o.o.


Matej Črnjavič je univerzitetni diplomirani politolog  z več kot 15-letnimi izkušnjami na področju strateškega komuniciranja, pridobljenimi v Sloveniji in tujini, tako na strani naročnika kot agencije. Je prejemnik več nagrad za odličnost v komuniciranju.

Nagrada Prizma je najpomembnejše stanovsko priznanje v Sloveniji, ki prepoznava najprodornejše komunikacijske projekte. Je pohvala za izstopajoče posameznike in time, ki širijo dimenzije komunikacijske stroke in s svojim zgledom krepijo njen ugled.


mag. Vesna Drole, vodja Službe za komuniciranje in protokol na Uradu predsednice RS


Vesna Drole je mag. medijskih študij, ki je kariero začela kot televizijska novinarka, kasneje pa vodila službe za odnose z javnostmi na Ministrstvu za notranje zadeve, nato več kot desetletje na Policiji, trenutno pa v Uradu predsednice RS. Je prejemnica nagrade PRO PR Globe.


Pravi da jasna, strateška in iskrena komunikacija gradi zaupanje, povezuje ljudi in ustvarja vizijo. Je nevidna nit, ki loči uspešne organizacije od tistih, ki ostanejo v senci. Nagrada Prizma spodbuja najboljše prakse v odnosih z javnostmi in postavlja standarde kakovosti za komunikacijske strokovnjake v Sloveniji, tako pa prispeva tudi k ugledu stroke odnosov z javnostmi v Sloveniji.

Pravilnik

Pravilnik o nominiranju in ocenjevanju programov za Prizmo


Pravilnik o nominiranju in ocenjevanju programov za Prizmo - nagrado Slovenskega društva za odnose z javnostmi za odličnost v praksi odnosov z javnostmi je na podlagi Statuta sprejela uprava Slovenskega društva za odnose z javnostmi na korespondenčni seji dne 3. marca 2025.

*** 

Pravilnik o nominiranju in ocenjevanju programov za Prizmo - nagrado Slovenskega društva za odnose z javnostmi za odličnost v praksi odnosov z javnostmi


1. člen: Splošne določbe

Prizma je nacionalna strokovna nagrada Slovenskega društva za odnose z javnostmi (v nadaljevanju društvo), ki jo društvo podeljuje slovenskim organizacijam za odličnost izvedenih komunikacijskih programov na področju odnosov z javnostmi z namenom:

  • zbrati, izbrati in promovirati najboljše prakse odnosov z javnostmi v Sloveniji,
  • promovirati učinkovitost in merljivost programov odnosov z javnostmi,
  • izmenjevati znanje in izkušnje, ustvarjati banko društvenega znanja, ki bo na voljo vsem praktikom oz. članom društva


Nagrado društvo podeljuje vsako leto, čas in kraj določi uprava društva.


2. člen: Objava razpisa za nagrado ter razpisni rok

Društvo za objavo razpisa uporablja različna orodja (spletne strani, oglaševanje, neposredna pošta …), vsakoletni razpis pa mora z namenom enakopravne dostopnosti do podatkov zadoščati vsaj sledečim kriterijem:

  • razpis in razpisni pogoji so objavljeni na spletnih straneh društva,
  • razpisni rok ne sme biti krajši od 30 dni, natančni razpisni rok se določi vsako leto posebej.


3. člen: Prijava del za nagrado

3.1. Za nagrado Prizma se upoštevajo komunikacijski programi s področja odnosov z javnostmi, ki so potekali v obdobju celotnega preteklega leta (torej razpis v letu 2025 velja za programe iz leta 2024 in tako dalje), razen če se uprava društva zaradi objektivnih razlogov odloči drugače. Pri tem sprememba pravilnika ni potrebna, zadosten je sklep uprave društva. Zajeti so lahko primeri, ki so se začeli kadarkoli v preteklosti, vendar se mora en del ključnih vsebin projekta zaključevati v navedenem obdobju.


3.2. Upoštevane bodo le prijave, skladne z razpisnimi pogoji in plačano prijavnino.


3.3. Komunikacijske programe in dela se prijavijo prek spletnega obrazca obveznimi podatki in prilogami, ki so:

  • Prijavni podatki
  • Opis primera (v Prijavnem dokumentu) - ne sme biti daljši od pet (5) strani. Opisani primer je smiselno opremiti s čim več podatki, ki dokazujejo, v kolikšni meri so bili doseženi zastavljeni cilji opisanega primera.
  • Kratek povzetek primera, ki je zajet v Prijavnem dokumentu.
  • Opis ključnih sporočil opisanega primera, v največ 100 besedah (zajet naj bo opis problema/ciljev, strategija, doseženi rezultati itd.).
  • Kratka video predstavitev (največ 3 minute) – lahko je obliki predstavitvenega videa primera, lahko v obliki PPT video obliki, lahko v obliki zoom predstavitve prezentacije (s prezentatorjem) ali kakršnem koli drugem videu formatu, ki zajame glavne poudarke prijavljenega primera.
  • Dokazila o izvedbi komunikacijskega programa so lahko: mesečna/letna komunikacijska strategija, objave v medijih, tiskovine, gradiva kot so TV, tiskani in radijski oglasi, plakati, spletne strani, drugo gradivo po lastni izbiri, ipd. Priloge morajo biti razumljive, berljive in dobro vidne. Dokazila morajo biti pripravljena v obliki prezentacije.


3.4. Prijave s prilogami (video, dokazi) in v obsegu iz 3. (tretjega) odstavka tega člena se predložijo izključno prek spletnega obrazca. Priporočljivo je, da so materiali oddani v obliki spletne povezave wetransfer ali dropbox (oziroma podobne platforme za delitev) ali v obliki zip dokumenta. Video vsebine lahko oddate kot povezavo na platforme za video vsebine (youtube, vevo), po želji z omejenim dostopom (geslo, zasebna povezava).


3.5. Slovensko društvo za odnose z javnostmi lahko razpolaga z informacijami, ki jih bodo prijavljeni kandidati navedli v prijavi, z namenom predstavitve kandidiranih programov in promocije nagrade Prizma; če prijavitelj ne želi, da se določena informacija posreduje javnosti, naj del, ki ga označuje kot poslovno skrivnost, jasno označi kot »zaupno, ni za objavo!«; te podatke člani žirije uporabijo le za namen ocene in jih v predstavitvah kasneje ne navajajo. Prijavnica ter Opis primera zmagovalnih prijav bo vedno objavljen najmanj na spletnih straneh ali družbenih kanalih društva.


3.6. Vsi prejeti materiali postanejo last društva, na kar prijavitelj pristane s prijavo na nagrado Prizma; društvo si pridržuje pravico za izdelavo potrebnih kopij za izobraževalne namene ter namene izmenjave znanj in izkušenj med člani društva ter ostalimi zainteresiranimi praktiki na področju odnosov z javnostmi, vendar se zavezuje, da bo pri tem dosledno navajalo vir in avtorje primerov, pri čemer moralne avtorske pravice ostanejo avtorjem, materialne avtorske pravice pa se s prijavo za nagrado prenesejo na društvo. Društvo bo nosilca materialne avtorske pravice tudi zaprosilo za dovoljenje v primerih uporabe.


3.7. Vsi prijavljeni kandidati imajo pravico do pisnega obvestila o svoji uvrstitvi najkasneje v tednu dni po slovesni podelitvi.

 

3.8. Informacija o zmagovalcih se med člani žirije in odbora Prizma ter upravo društva zadrži kot informacija zaupnega značaja do novinarske konference oz. slovesne podelitve nagrade; z označitvijo »zaupno« se pred samo podelitvijo informacijo o zmagovalnih primerih posreduje le tistim, ki ta podatek potrebujejo za pripravo in izvedbo dogodka svečane podelitve nagrade.

Vsi, ki prejmejo to informacijo, se s podpisom izjave o zaupnosti zavežejo k varovanju podatkov do razglasitve oz. novinarske konference.


4. člen: Kategorije nagrade Prizma

4.1. Komunikacijski programi in dela se razvrstijo v šest kategorij, in sicer:

A – programi internega komuniciranja

B – celoviti komunikacijski programi (integrirano komuniciranje, 360 stopinjski komunikacijski programi)

C – programi upravljanja sprememb (krizno komuniciranje, upravljanje tem itd.)

D – specifični komunikacijski programi (vladni odnosi, odnosi z mediji, lokalnimi skupnostmi, potrošniki, finančnimi javnostmi…)

E – programi trajnostnega delovanja (CSR projekti, ESG, trajnostno poročanje, itd.)

F – uporaba komunikacijskih veščin, komunikacijskih orodij in medijev (od internega glasila do aplikacije, od klasičnega komunikacijskega orodja do novega)


4.2. Med vsemi prijavljenimi primeri odličnosti v odnosih z javnostmi lahko žirija, vendar le ob soglasni odločitvi vseh članov/i, podeli tudi posebno nagrado za izjemno prepoznavnost, učinkovitost in kreativnost (t. i. najboljši med najboljšimi).


4.3. Pri programih v kategorijah od A do vključno E so mišljeni celoviti komunikacijski programi, zato naj primeri opisujejo odnose z javnostmi (izdelčni odnosi z javnostmi, korporativni odnosi z javnostmi, integrirani in mednarodni odnosi) z izbranimi javnostmi (vladni in javni odnosi, odnosi z mediji, odnosi z zaposlenimi, odnosi s finančnimi javnostmi, odnosi z lokalnimi skupnostmi, odnosi s potrošniki in kupci, odnosi z drugimi javnostmi (razno) ali s kombinacijo posameznih javnosti).


4.4. Dela, prijavljena v kategoriji F, lahko utemeljujejo zgolj odličnost v rabi izbranega orodja komuniciranja (letno poročilo, spletna stran, družabni mediji, dogodek, novinarska konferenca, ipd.) do posameznih ciljnih javnosti, lahko so tudi del integriranega (celostnega) programa komuniciranja.


4.5. Prijavitelj obvezno prijavi delo v eno izmed razpisanih kategorij; če žirija oceni, da delo ni razvrščeno v pravo kategorijo, lahko kategorijo določi žirija sama in to dejstvo upošteva pri izbiri zmagovalca, kot je navedeno v 10. (desetem) odstavku 6. (šestega) člena tega pravilnika.


5. člen: Sestava žirije Prizma

5.1. Nosilec strokovnega ocenjevanja in izbiranja nagrajencev za nagrado za odličnost v praksi odnosov z javnostmi je žirija Prizma, ki ima do 7 članic/članov in predsednico/ka.


5.2. Predsednik/ca in člani/ce žirije so priznani strokovnjaki/praktiki z bogatimi izkušnjami na področju odnosov z javnostmi in/ali dobitniki nagrade Prizma in/ali akreditacije IABC-ABC; v žiriji so predstavniki agencij, profitnih in neprofitnih organizacij.


5.3. Predsednika/co in člane žirije Prizma imenuje uprava društva.


5.4. Člani žirije delujejo po tem Pravilniku in Kriterijih za ocenjevanje, ki so sestavni del tega Pravilnika.


6. člen: Kriteriji za ocenjevanje, nagrade

6.1. Slovensko društvo za odnose z javnostmi z nagrado Prizma nagrajuje najboljše komunikacijske projekte (predvsem celovite komunikacijske programe s  področja odnosov z javnostmi in odličnost v rabi izbranega komunikacijskega orodja), opredeljene v 4. členu tega Pravilnika, izvedene v obdobju, opredeljenem v 1. (prvem) odstavku 3. (tretjega) člena Pravilnika.


6.2. Osnova za ocenjevanje prijavljenih del so opisi primera in kratek povzetek (Prijavni dokument), prezentacija ter video predstavitev ter dokazi o izvedbi komunikacijskega programa, opredeljeni v 3. (tretjem) odstavku 3. (tretje) točke tega Pravilnika.


6.3. Žirija ocenjuje pet ocenjevalnih sklopov, opredeljenih v Kriterijih za ocenjevanje primerov (v nadaljevanju Kriteriji) in sicer:

  • opredeljen problem oz. priložnost,
  • raziskovanje,
  • komunikacijska strategija/načrt, ciljne skupine,
  • izvedba komunikacijskih aktivnosti,
  • ocena uspešnosti programa.


6.4. Vsak ocenjevalni sklop je ocenjen z oceno od 1 do 5, kjer posamezna ocena pomeni: 1 – slabo/neustrezno, 2 – zadovoljivo, 3 – dobro/povprečno, 4 – zelo dobro, 5 – odlično. Vsak sklop tako prinaša enakovredno število točk, to je vsak po največ 5 točk, skupno je maksimalno število točk 25.

 

6.5. Rezultati ocenjevanja morajo biti predstavljeni v povprečni oceni vseh ocenjevalcev za posamezen prijavljen primer.


6.6. Člani žirije točke za ocenjevalne primere vnesejo v Ocenjevalni list (ime člana žirije, naziv (številka) primera, kategorija, število točk po posameznih sklopih, komentarji…), ki je sestavni del Kriterijev.

6.7. Če je član žirije dobil v ocenjevanje delo, ki ga je pripravila organizacija, za katero dela ali če bi njegovo ocenjevanje utegnilo biti pristransko zaradi drugih razlogov, tega dela ne sme ocenjevati in velja načelo samoizločitve – v tem primeru se računa povprečna ocena za primer iz preostalih ocen članov žirije. V primeru, da se mora izločiti več kot 1 član žirije za primer, člane žirije nadomesti neodvisni ali nadomestni član/ina, ki ga/jo imenuje uprava društva.


6.8. Število zahtevanih točk za nagrade določi žirija po razporeditvi ocen.


6.9. Žirija izbere po en najboljši komunikacijski primer v vsaki kategoriji; če imata dva prijavljena primera v isti kategoriji enako število točk, je zmagovalni tisti  rimer med njima, kateremu je predsednik/ca žirije dodelil večje število točk.


6.10. Zmagovalni kandidati bodo imeli priložnost predstaviti svoje primere na spletnih straneh društva in v reviji Piar na kvadrat.


6.11. Zmagovalnim primerom Prizme bo PRSS v primeru prijave primera na Zlato pero (Golden Quill Award) povrnilo polovico stroškov prijavnine v eno kategorijo omenjenega tekmovanja.


6.12. Nagrade bodo podeljene na enem od letnih dogodkov društva, ki ga bo izbrala uprava društva.


6.13. Žirija ni dolžna podeliti nagrad v vseh razpisanih kategorijah; lahko se v skladu s tem pravilnikom in Kriteriji za ocenjevanje, ki so sestavni del tega Pravilnika, odloči, da nagrade ne bo podelila.


6.14. Primeri, ki v skupnem seštevku v posamezni kategoriji zberejo največ točk, so zmagovalci nagrade za posamezno kategorijo Prizma.


6.15. Žirija bo izmed vseh prijavljenih primerov, skladno s številom točk, izbrala šest (6) primerov, ki jih bodo njihovi avtorji lahko predstavili na posebnih dogodkih društva (npr. konferenca SKOJ).


6.16. Vse informacije, ki bodo označene kot zaupne narave, bo žirija tako tudi obravnavala.


6.17. Zbirnemu poročilu o ocenjevanju primerov, ki ga podpišejo predsednik/ca in vsi člani žirije, se priložijo ocenjevalni listi vseh članov žirije; celotno gradivo se hrani v arhivu društva.


6.18 Žirija lahko po lastni presoji podeli tudi posebno nagrado primeru, ki je med vsemi prijavljenimi še posebej izstopal - Posebno nagrado Prizma za izjemno prepoznavnost, učinkovitost in kreativnost.


7. člen: Upoštevanje prijav, izločitev iz ocenjevanja, pritožbe in pobude

7.1. Žirija bo upoštevala vse prijave, skladne z razpisnimi pogoji, navedenimi v 3. členu tega Pravilnika in Kodeksom etike društva, dostopnim na spletnih straneh društva.


7.2. Žirija bo izločila iz ocenjevanja vse primere:

  • ki ne bodo pravočasno prispeli, oziroma bodo pripravljeni v nasprotju s 3. (tretjo) točko 3. (tretjega) člena tega pravilnika
  • ki ne bodo vsebovali čitljivega gradiva (vsi teksti obrazložitve morajo biti natipkani, vse priloge pa skenirane),
  • kjer ne bo načrta, jasno opredeljenih ciljev in obrazložitve, kako je konkretna izvedena aktivnost vplivala na uresničevanje zastavljenih ciljev,
  • kjer opisana uspešnost programa ne bo opremljena z opisom načina merjenja le-te oz. z referencami,
  • ali iz drugega razloga, zaradi katerega žirija odloči o izločitvi (ki pa ga ob predaji ocene utemelji).


7.3. Žirija ni dolžna podati obrazložitve za izločitev primera.


7.4. Žirija bo delovala strokovno in etično, skladno s poklicno integriteto posameznih članov ter s pogoji, ki jih opredeljujeta Kodeks etike društva in ta Pravilnik.


7.5. Odločitev žirije je dokončna.


8. člen: Končne določbe

8.1. Ta Pravilnik stopi v veljavo, ko ga potrdi uprava društva.


8.2. Ta Pravilnik ureja vse bistvene elemente nagrad Prizma - ocenjevanja odličnosti komunikacijskih programov na področju odnosov z javnostmi.


8.3. Bistvene vsebinske spremembe tega Pravilnika se vnesejo le po predhodni potrditvi uprave društva.

Share by: